Kruh se rodi!
Obsežna monografija o kulturni dediščini kruha na Slovenskem je najnovejše delo prof. dr. Janeza Bogataja. V njej so izbrane rezine zgodovine, lokalni in regionalni hlebci in njihovi krajci, zapečene ljudske modrosti, drobitne življenja, kruh v šegah in kot dar, poklici, povezani s kruhom, krušni slovar Slovenije ter nekaj vrhunksih umetnin z upodobitvijo kruha.
Beseda kruh je pojem, sinonim za hrano na sploh. Kruh je oznaka za vse, kar potrebujemo za življenje. Komur primanjkuje kruha, mu primanjkuje vsega. Količina in vrsta kruha sta bili včasih merili življenjske ravni, sredstvi za označevanje družbene pripadnosti (Pri njih je bil beli kruh vsak dan na mizi!). Kruh je ljudem pomenil preživetje in je bil prispodoba za napredek v življenju. Zagotoviti si poklic in službo pomeni priti do kruha.
Kdo je tisti, ki mi bo kruh rezal? Posameznikom so pogosto postavljali vprašanje, kdo jim reže kruh in če je bilo teh rezačev veliko, se je prav lahko zgodilo, da je moral s trebuhom za kruhom. Kdor je kar naprej menjaval delo in ni bil zadovoljen z nobenim, so ga označili, da se je skregal z belim kruhom. Če si komu neupravičeno odvzel delo, so dejali, da si mu odžrl kruh … Kruh je mir v hiši! To je le nekaj prispodobnih povezav, ki dokazujejo razumevanje in pomen kruha v življenju.
Kruh je opredmetenje ponavljajočega se življenjskega ritma in simbol človekovega preživetja hkrati. V bogati zakladnici svetovne dediščine se verjetno prav kruh kaže kot najbolj izzivalno izhodišče za sodobni čas. Ne le s številnimi načini priprave, ampak tudi z nekdanjimi pomeni in vlogami, ki jih je imel v različnih časovnih obdobjih. V sodobnosti postaja kruh ponovno vrednota.
