Ob prihodu na oblast z izvolitvijo za predsednika Ruske federacije je Vladimir Putin obljubljal, da bo končal Jelcinovo desetletno obdobje neredov in negotovosti. Da bo Rusiji povrnil dostojanstvo velike sile. Namesto svobode in pravice do soodločanja je srednjemu razredu, ki se je namnožil v Rusiji, obljubil gospodarsko rast in razcvet. V resnici pa ni nikogar nič vprašal. Namesto pričakovanih političnih sprememb je postopno in brez posebnih odporov uveljavljal oblast trde roke. Gradil je na prividu negotovosti in ranljivosti zahodnjaške politike in gospodarstva. Pred hitro spreminjajočim se svetom je ustvarjal podobo mogočnega in očetovsko skrbnega vodje. Ob zavračanju zahodnega liberalnega konsenza je Vladimir Putin homogeniziral Rusijo ob ideji nove imperialne prihodnosti. In na tej črti poteka spor med Rusijo in Zahodom.
Dr. Nikola Samardžić (1961), zgodovinar, profesor na filozofski fakulteti Univerze v Beogradu, kjer predava novejšo in sodobno zgodovino. Študiral je v Franciji, Španiji in Dubrovniku, leta 2003 je bil Fulbrightov štipendist na Univerzi v New Yorku. Je urednik časopisa za družbene in humanistične vede Limes Plus i revije Acta Historiae Medicinae (izhaja od leta 1960). Obnovil je delovanje Znanstvenega društva za zgodovino zdravstvene kulture, ki je bilo ustanovljeno leta 1955.
