Sočutje ni nekaj, kar se da naučiti. Ko pozabite na vse formalnosti, bonton in lepe manire, sočutje vznikne v vas. Sočutje je divje, neukročeno; ne spominja na bonton, na formalnost; v primerjavi z njim so vse to mrtve stvari. Sočutje je zelo živo, je plamen ljubezni.
Sočutja ni mogoče vaditi. Ni veščina. Ne morete ga upravljati. Je nekaj, kar vas presega. Če meditirate, se nekega dne nenadoma zaveste novega pojava, ki je popolnoma nenavaden – iz vaše biti se začne pretakati sočutje do vsega obstoja. Je neusmerjeno, nenaslovljeno in dosega skrajne kotičke obstoja.
OSHO vam v knjigi razkriva sočutje kot najplemenitejšo obliko ljubezni. Takšno sočutje je zdravilno. Prepustite se mu.
Sočutje vznikne samo, ko dojamete, da so vsi povezani z vami.
Sočutje vznikne samo, ko vidite, da ste del vsega in vse je del vas.
Nihče ni ločen od drugih.
Ko opustite iluzijo o ločenosti, vznikne sočutje.
