Prešernov dan, slovenski kulturni praznik

Je edini slovenski državni praznik, ki ga pišemo z veliko začetnico.

Ali ste vedeli, da so Prešernov dan, ki je bil takrat praznik vseslovenske enotnosti po sklepu osvobodilnega gibanja leta 1941, med drugo svetovno vojno praznovali 7. februarja? 8. februar se kot praznik slovenske kulture praznuje od leta 1945 naprej.

France Prešeren je bil rojen 3. decembra 1800 v kmečki družini v Vrbi. Bil je izjemno nadarjen in kot odličnjak zapisan v zlato knjigo ljudske šole v Ribnici. Leta 1812 je šolanje nadaljeval v Ljubljani, kjer je obiskoval gimnazijo. Po končani gimnaziji je zaključil še dva letnika študija filozofije. Leta 1821 je odpotoval na Dunaj, kjer je zaključil tudi študij na tamkajšnji pravni fakulteti, kar pa ni bilo ravno po godu njegovim staršem. Mati je želela, da bi postal duhovnik. Ko se je vrnil v Ljubljano, je tam delal kot odvetnik in takrat napisal večino svojih pesmi.

Njegovo življenje je bilo polno raznovrstnih preizkušenj. Čeprav se je za časa svojega ustvarjanja po kakovosti pisanja lahko kosal s sodobniki po Evropi, ni bil priznan. V zadnjih letih življenja ga je pestilo predvsem malodušje in težave z alkoholom. Bil je zadolžen in brez denarja. Umrl je 8. februarja 1849.

Danes France Prešeren velja za največjega slovenskega pesnika. Del njegove Zdravljice, ki jo je napisal leta 1844, je besedilo Slovenske državne himne, obletnica njegove smrti pa osrednji državni kulturni praznik, ki je dela prost dan.

Na kulturni praznik 8. februarja javni zavodi in številne nevladne organizacije s področja kulture pripravijo raznolik program za vse generacije. V Ljubljani bo letos osrednji dogodek 37. recital Prešernove poezije, ki bo potekal na Prešernovem trgu med 12 in 14 uro. Prireditev se je pričela pred 37 leti kot protestni odgovor zoper namene tedanjih politikov, da na področju nekdanje skupne države naredijo enotno kulturno ministrstvo ter tako zmanjšajo moč slovenske besede.

V precej manjšem obsegu se praznuje obletnica Prešernovega rojstva in sicer kot Ta veseli dan kulture. Gre za neformalen praznik na pobudo Ministrstva za kulturo ob dvestoletnici pesnikovega rojstva, ki je bil prvič obeležen leta 2000. Kasneje je prišlo v navado, da na ta dan kulturne ustanove brezplačno odprejo svoja vrata obiskovalcem.

Le kaj bi bil slovenski kulturni praznik brez vsaj ščepca Prešernove poezije?

Živé naj vsi naródi,
ki hrepené dočakat’ dan,
da koder sonce hodi,
prepir iz svéta bo pregnan,
da rojak
prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak!