“Takrat pomislim, kar sem že tolikokrat, da je ona oseba, kakršna sem od nekdaj hotela biti. Iz vesolja izrezana oblika sem, navdahnjena z vselej umirajočimi zvezdami – in ona je bitje, ki bo zapolnilo vrzel, ki jo bom pustila v svetu.”
Sestri July in September sta rojeni zgolj deset mesecev narazen – od tod tudi njuni imeni. Navezani sta druga na drugo. Bolestno. Zadostujeta si, nikogar drugega ne potrebujeta. July je tista plaha in naivna, podobna materi, September tista neustrašna in nasilna, podobna pokojnemu očetu. Ko se v šoli zapleteta v težave, se njuna mama odloči za začasno selitev v zapuščeno hišo na vzhodni obali. V njunem novem, izoliranem življenju July obotavljajoče ugotavlja, da se njen odnos s September spreminja na načine, ki jih ne more scela razumeti. V hišo se naseli občutek nelagodja, ki se stopnjuje s preizkušanjem meja znotraj in zunaj domačega okolja.
Temačna in srhljiva zgodba o sestrah, ki se trudita doumeti, kje se ena začne in druga konča, je tretja knjiga angleške pisateljice Daisy Johnson (1990), najmlajše nominiranke v zgodovini nagrade Man Booker.
