Delo temelji na resničnih dogodkih, ki jih je avtor opisal tako, da se ni opredeljeval med dobrim in zlom, ampak jih je nanizal brez nalaganja krivde enim ali drugim. V romanu tudi ne najdemo obtoževanj ali ideološke obremenjenosti. Preprosto gre za delo, katerega opisi govorijo sami zase. Vse ostale zaključke avtor prepušča bralcem in bralkam.
V romanu se posveča medsebojnim odnosom, v katerih so se po letu 1941 znašli vsi – obe okupatorski vojski (Nemci in Italijani), domobranske enote, RKC, partizani, takratna partija, medtem ko sam »narod« predstavlja deklica Hermina, ki edina nastopa skozi celoten roman in je svojevrstna rdeča nit dogajanj. Posebnost romana je tudi v tem, da avtor vsako poglavje zaključuje z mislimi oziroma s citati, ki v večini potrjujejo avtorjevo podmeno, da kljub vsemu nobena vojna ni dobra. Vojne niso samo obrušene statistike, pač pa usode tisočev posameznikov.
Roman je zato freska tako grozot, ki jih je človek sposoben, kot tudi človečnosti, ki je te grozotnosti sposobna izničiti. Nemoč malega človeka je v vojnah namreč na še večjih preizkušnjah in mukah, ki jih na žalost mnogi plačajo z najvišjo ceno – z življenjem. Zato je prav, da poznamo tudi njihove usode. Tudi usodo Deklice z gumbom.
Avtor o knjigi:
Navdih sem črpal iz spominov mojih staršev in starih staršev, do pričevanj drugih, tako znanih in manj znanih akterjev tistega časa, kot povzetkov iz zgodovinskih publikacij. Izziv za samo pisanje mi je bilo vsekakor današnje dvojno dojemanje tistega časa, še bolj pa težnje vseh vpletenih, da obstaja ena sama resnica. Ki je v nobeni vojni NI. Knjiga je namenjena vsem bralcem. Tako mladim, kot starejšim. Kot rečeno, ni ene same resnice. Zato tudi ni možen samo en pogled na tisti čas s piedestala »zmagovalcev«. Obenem pa se soočamo z za zgodovino nevarnimi in tudi neokusnimi poskusi drugačne interpretacije tistega časa. Tista vojna, o kateri pišem, se ne dogaja danes in zato interpretacije dogodkov, odločitev in dejanj ne moremo sprejemati skozi prizmo današnjega dojemanja sveta, zakonodaje, spoštovanja človekovih pravic ali skozi oči demokracije. Takrat je, vsaj pri nas, ni bilo. Niti za ščepec. Takrat so bili časi povsem drugačni in zato vzporednice ali celo obtožbe v smislu, kaj je kdo storil narobe z vidika današnjega stanja, niso relevantne. Relevantno je tisto, kar je bilo takrat obče sprejemljivo. Žal je v vojnah »sprejemljivo« vse. Gre za izrazito protivojni roman. Vojna je zlo. Vsaka vojna! To je edino sporočilo.
Roman Kukovič je TV-novinar, publicist in kolumnist, avtor več romanov in zbirk novel. Med njegova najodmevnejša angažirana dela vsekakor sodijo Alah pod Sveto Trojico, Tisti njihovi srebrni glasovi, Lahko noč, tovariš Stalin ter Gospodar pekla. Poleg tega je tudi avtor romana Škržati z Lavande in njegovega nadaljevanja Poljub z okusom timijana, med ostalimi avtorjevimi romani pa ima posebno mesto tudi Tartinijev ključ, mladinski roman, ki je takoj po ponatisu dobil še scenaristično različico, po kateri bo posnet celovečerni film. Avtor se je po nekajletnem življenju v Trstu in Rimu vrnil v rodne Trbovlje, kjer nadaljuje svoje literarno ustvarjanje.
