Ne gre za vprašanje, zakaj se je nekaj zgodilo, ampak so v ospredju posledice izpada interneta tako za posameznika kot za družbo, kjer v nastalem kaosu prevlada individualizem.
Avtor o knjigi:
Ideja za zgodbo je nastala iz razmišljanja, kako močno smo v sodobnem svetu navezani na tehnologijo. Prišel sem do točke, ko sem se vprašal, ali je ta navezanost tako močna, da eno izmed osnovnih čutil ni več vid, kar je opisoval Saramago v Eseju o slepoti, ampak sta ga zamenjala tehnologija in internet. Šele sproti, ko je zgodba nastajala, sem spoznaval, kako močna je ta navezanost. Zato rad rečem, da gre v nekem smislu za raziskovalno delo, saj nisem vedel, kako se bo zgodba odvijala. Imel pa sem tudi to »srečo«, da sem v času pandemije koronavirusa, ko je knjiga nastajala, lahko sproti opazoval, kako posamezniki in družba reagirajo v neki kritični situaciji. Takrat sosed sosedu postane volk, kar se odraža tudi v sami zgodbi.
Knjiga je namenjena predvsem družbenokritičnim posameznikom, ki jo bodo brali kot raziskovalno nalogo. Ostalim pa je opozorilo, v kaj se je razvila sodobna družba ob uporabi tehnologije in interneta.
Ne vem, če ima zgodba kakšno posebno sporočilo. Gre bolj za raziskovanje, v kakšnem stanju je sodobna družba in kako se lahko ta sprevrže v nasilni kaos.
Zanimiv je vsakokratni prvi odziv, ko povem osnovni zaplet zgodbe – izpad interneta. Vsak najprej reče, da to pa res ni tak problem, ko pa opazi, kaj vse v zgodbi ne deluje več, pa spozna, koliko smo dejansko navezani na to omrežje.
Samo Trtnik, rojen leta 1980, že od otroštva obožuje dobre zgodbe, pa naj bo to na papirju, odru ali filmskem traku. Potem ko je kot novinar in urednik spremljal politično dogajanje, se je kasneje preusmeril v področje zunaj novinarstva. Ljubezen do besed in zgodb pa je čez leta rasla in se razvila v nastajanje avtorske knjige. Sodobno tehnologijo obožuje, zato dobro ve, kakšne pasti skriva. Rad opazuje družbo in je do njenega razvoja kritičen, kar se kaže tudi v njegovem prvencu.
