Thomas Moore s sočutjem in z globokim vpogledom predstavi privlačno možnost lažjega, lahkotnejšega drsenja skozi življenje ob doživljanju miru, spokoja in odprtosti praznine. Ob pomoči starodavnih in sodobnih zgodb nam ljubeznivo pokaže, da nas nenehna večopravilnost morda ne bo pripeljala nikamor, in da praznina ni primanjkljaj, temveč povabilo.
Pogovori s papežem Frančiškom o medčloveških odnosih in ekologiji