Odlomek iz knjige
Vzemite v roke kak sadež, katerega koli – recimo jabolko. Zakopljite ga v rodovitno prst. Takoj se začne čudež naravnega obnavljanja.
Čez nekaj sekund se bo več milijonov mikroskopsko majhnih glivic, bakterij in protozoj (enoceličnih živalic) pojavilo na zunanji ovojnici sadeža.
Bodisi zaradi preprostega naključnega dotika bodisi zaradi kemotakse (premikanje živega organizma zaradi kemijske privlačnosti ali odbojnosti), mikrobi uporabijo vse svoje razpoložljive kemične sile za preboj jabolčne lupine. Mikrobi se ob pomoči toplote iz tal in v le-teh prisotnih hranil v nekaj urah razmnožijo v milijarde, ko tudi jabolko obilno prispeva svoje hranilne snovi.
Po preboju lupine se mikroorganizmi takoj lotijo mesa v sadežu, oplodja. Čez nekaj dni je jabolko še komaj prepoznavno. Toda takrat se drobceni napadalci znajdejo pred težavo: drobna temna semena, v katerih so vsebovane genetske informacije za razmnoževanje sadeža in drevesa, se jim srdito upirajo.
Ne le da imajo ta semena čvrsto luščino, ampak so si izmislila še drugo vrsto zaščite: njihove močne kemikalije so primerljive s cianidom ali strihninom, vedno znova odbijajo napade vsiljivcev. Toda mikrobi so nepopustljivi, komu bo mar za milijone, ki se žrtvujejo v boju. Na koncu se seme le zmehča, zmanjka mu obrambnih snovi in mikrobi si privoščijo zadnjo pojedino. Toda obleganje vendarle preživi nekaj posameznih trdoživih semen; ti zmagovalci bodo vzklili!
In če zakopljete grenivko (ali kakšen drug sadež citrusov), bo zgodba povsem drugačna. Mikrobi že takoj na začetku naletijo na močan odpor. Lupina grenivke ni le debela, ampak vsebuje tudi močne kemijske obrambne snovi kot so limonen, linalol in citral. Mikrobi morajo počakati. Čas dela zanje. Toda koliko časa naj čakajo?
Tedni minevajo. Končno začne lupina zaradi dehidracije pokati. Opogumljeni mikrobi se podajo znova v naskok, a se srečajo z raznovrstnimi jedkimi kislinami in biološkimi snovmi iz oplodja in membran sadeža. Medtem ko se jabolko preda v nekaj tednih, grenivka vztraja več mesecev. Število izgubljenih drobcenih življenj je presunljivo. Napadajoči mikrobi na koncu vendarle pridejo do semen in obeta se konec boja.
Pa je res vse končano?
Semena so čisto mehka, na videz ranljiva. Toda narava ima svoje načrte in daje prednost zaščiti dragocenega genskega materiala. V tem primeru polifenolne spojine, ki so shranjene v semenu, nastopajo kot požrtvovalna dvorna straža. Prizorišče je zdaj prepolno bakterij, glivic in protozoj, ki vsi umirajo za zadnje grižljaje sadeža. Izjemna odpornost citrusov na razpadanje je dobro znana ekološkim pridelovalcem; citrusi so na splošno neprimerni za kompostiranje, razen če je vrtnar ali vrtičkarica pripravljen/a na dvoletno čakanje za popoln razpad sadežev.
Zakaj je vse to tako zanimivo za zdravilca, kakršen sem jaz sam?
Zaradi nenavadnega dejstva: medtem ko je večina kemikalij, ki onemogočajo organske klice, precej strupena za ljudi in živali, je možno polifenolne spojine v semenih in membranah grenivke pretvoriti v obliko, ki obdrži svoje protimikrobne lastnosti ter je tako rekoč nestrupena za človeka. V naslednjem poglavju si bomo podrobneje pogledali to obliko in njeno sposobnost za spopadanje z bakterijami, glivicami, z zajedavci in virusi.
Mnenja
Zaenkrat še ni mnenj.