Uničevalno taborišče Treblinka. V njem je izgubilo življenje med sedemsto in devetsto tisoč Judov ter dva tisoč Romov. Franz Stangl, novi komandant taborišča, opisuje svoje prve vtise:
»Do kolen sem zagazil v denar; nisem vedel, kam naj se obrnem, kam naj grem. Bredel sem skozi bankovce, tuj denar, dragocene kamne, nakit, oblačila. Ležala so vsepovsod, raztresena po celem dvorišču. Smrad je bil nepopisen; na stotine, ne, na tisoče trupel vsenaokoli, razpadajočih, trohnečih.«
Pod njegovim vodstvom je operacija postala nadvse učinkovita, o njej pa se je leta 1971 v zaporu v Düsseldorfu več kot 70 ur pogovarjal z Gitto Sereny. Ta se mu je zazrla naravnost v oči in pri tem vztrajala, tudi ko je on vse skupaj tajil in se izmikal. Rezultat njenega dela je ta knjiga, tako kruta, da ob branju marsikdaj želimo pogledati stran, avtorica pa nas namesto tega izziva, da raje pogledamo vase.
Kakšen človek sem jaz? Kako bi v podobnih okoliščinah ravnal sam? Kakšna bi bila moja resnica?
O AVTORICI:
Gitta Sereny (1921–2012) se je rodila na Dunaju; oče je bil madžarski aristokrat, mati nemška igralka iz Hamburga. Leta 1934 so vlak, s katerim se je peljala v zasebno šolo v Angliji, ustavili v Nürnbergu, kjer je bila nato prisiljena prisostvovati nacističnemu zborovanju. Dogodek jo je pretresel, posebej ko je prebrala Hitlerjev Mein Kampf, ki jo je zaznamoval za vse življenje. Po anšlusu se je leta 1938 preselila v Francijo, kjer je med nemško okupacijo pomagala vojnim sirotam, zaradi povezav s francoskim odporniškim gibanjem pa je morala zbežati v ZDA.
Po vojni je delala v ameriških agencijah za begunce v različnih nemških mestih. Leta 1948 se je poročila z angleškim fotoreporterjem Donom Honeymanom, nato pa je bila dolgoletna sodelavka revije The Daily Telegraph Magazine. V svojem novinarskem delu se je ukvarjala predvsem z velikimi moralnimi vprašanji. Ob množici člankov je napisala vrsto knjig z natančnimi biografskimi študijami, med najodmevnejšimi so Albert Speer: Njegov boj z resnico (1995), Neslišni kriki: Zgodba Mary Bell o razvpiti angleški detomorilki (1998) in prva ter najbolj znana Pot v temo, prvič izdana leta 1974.
Mnenja
Zaenkrat še ni mnenj.