Prvi del je postavljen v zgodnje povojno obdobje, ko je v naši takratni državi delovala zloglasna varnostna služba z imenom Ozna, drugi del pa v sedanji čas, v katerem so se pokazale posledice njenega takratnega delovanja.
Prikazano je tudi delovanje sedanjih tujih tajnih služb v državi, v katero so poslane. Na dlani je ugotovitev, da imajo različna predstavništva tujih držav, poleg uradnih dolžnosti, tudi nalogo spremljati dogajanje v državi, kjer se nahajajo, in podatke sporočati v državo, iz katere prihajajo.
Na osebni ravni se v zgodbi prepletajo dogodivščine med nekdanjima sodelavcema, ki šele na koncu zgodbe ugotovita, kdo sta. V zgodbi se pokaže tudi novejše dogajanje, kot so ruski oligarhi, ki so našli v Sloveniji, ali natančneje v Rogaški Slatini, kraj, kamor investirajo ruski denar in kupujejo prestižne hotele, ki so bili pred tem ponos slovenskega turizma.
Ivan Šega (1939) se že nekaj let ukvarja s pisanjem različnih strokovnih in literarnih besedil, ki vsebinsko dopolnjujejo dejavnost Maticove etno hiše v Ravnem Dolu pri Sodražici. Šega je tudi avtor več krajših dramskih tekstov s tematiko domačega kraja, ki so bili uprizorjeni v okviru Psoglavskih dni in Tržnega dne v Sodražici.
Njegov roman Mož z napako je dobil po merilih JSKD RS priznanje za najboljšo knjigo v letu 2019 v kategoriji Samozaložništvo. Pri založbi Primus je leta 2021 izšel roman Kofetarica, ki je bil po kriterijih JSKD RS nominiran za najboljšo knjigo v lanskem letu.
