Mami v devetem tednu nosečnosti splavi na službenem stranišču. Kaj se zgodi po izkušnji izgube želene nosečnosti? Ko nastopijo občutki krivde, nevrednosti, osamljenosti, sovraštva do lastnega telesa, podkrepljeni s stiskami pandemičnega zaprtja družbe? Maminih devet mesecev jokanja opazuje glas nerojenega otroka, nezaznamovanega s svetom, v katerega se nikoli ni rodil. Nerojeni otrok nam pripoveduje direktno in tekoče, s pozornostjo do tistih, ki niso po meri družbe.
Abortus incompletus dobi osebno ime in prostor.
»zgodbe, ki so govorile o ženskah, kot je mami,
so zapisali drugi v nekaj kratkih stavkih.
tisti, ki so pisali zgodbe, niso pustili toliko krvi na službenem stranišču,
na pisarniškem stolu, v skladišču in pod bolnišničnim tušem.
zato se jim je morda zdelo, da bosta stavek ali dva dovolj.
ampak po maminem mnenju je en stavek premalo.
»en stavek,« je pomislila, »ne pove ničesar.«
»eno poglavje,« je pomislila, »ne pove ničesar.«
»doživela si splav« ne pove prav ničesar.«
Katja Gorečan (1989) je diplomirana literarna komparativistka ter magistrica dramaturgije in scenskih umetnosti, avtorica treh pesniških zbirk in dveh objavljenih dramskih besedil ter soavtorica mednarodnega priročnika Routledge International Handbook of Therapeutic Stories and Storytelling (2022). Njeni teksti so bili uprizorjeni na Hrvaškem in Poljskem ter vključeni v različne tuje antologije. Materinska knjižica je njen romaneskni prvenec.
