V romanu Nekdo vedno odide prvi naletimo na edinstveno posameznico – Lilo, za katero se zdi, da smo je že nekje srečali in da je toliko kot naša znanka. Živi sama v manjšem stanovanju, mož je odšel že pred leti, izvemo, da si je zgradila svoj lasten svet, in da se je z ločitvijo pomirila. Neki svet se je zrušil, toda Lila si je zgradila novega. Tisto, kar je presežno v romanu je, da njena avtorica premore redko kvaliteto združevanja misli in situacije. Celotna struktura roman je takšna, da je treba za to, da bi se ljubezen lahko potrjevala, biti izpostavljen bolečini in ranljivosti.
Lilijana Homovec
Od rojstva (1960) do danes živim na istem naslovu, seveda pa sem vmes začasno bivala tudi v drugih krajih. Najprej me je v Ljubljano pripeljal študij, kjer sem diplomirala na Pedagoški akademiji biologijo in kemijo, kasneje sem zaradi službe imela pribežališča v Solkanu in Ajdovščini. Večji del svojega strokovnega življenja pa sem prebila na osnovni šoli v domačem kraju, v Črnem Vrhu. Znanost mi je všeč, rada sem bila z njo kot tudi z otroki, literatura, še posebno poezija, pa je bila moja velika ljubezen. Doslej sem izdala tri pesniške zbirke, Tako je (Sanjska knjiga, 2001), O sebi (Založba Bogataj, 2011) in Nariši nekaj name (Založba Bogataj, 2022). V Draguljarnicah sem našla svoje pribežališče, kjer lahko varno raziskujem svojo ustvarjalnost v prozi.
