Komaj smo prestopili prag tretjega tisočletja, že smo se kot človeška skupnost znašli znotraj težko prehodnega ozkega grla. Po eni strani smo žrtve civilizacije, ki sledi logiki uma in grozi, da nas bo spremenila v kibernetične služabnike naših lastnih konceptov. Po drugi strani pa se počutimo nemočne pred tako imenovanimi podnebnimi spremembami. Te groze uničiti življenjske razmere na Zemlji.
S knjigo želi avtor glasno izreči trditev, da smo človeška bitja ob prebujeni moči in lepoti našega srčnega sistema – in ob pomoči ljubezenskih vzgibov Zemlje in njenih elementarnih svetov – sposobni zbrati dovolj navdiha in moči za preobrazbo strašljivih okoliščin, s katerimi je otežena sodobnost.
