“Ustrelila sem ga med oči.” S tem priznanjem se začne pretresljiva izpoved ženske o zaljubljenosti, izdaji in izgubi. Z enim samim silovitim pripovednim zamahom zajame čustveno turbulenco odnosa z možem, čigar nezvestoba in brezbrižnost jo pripeljeta do roba tihega obupa, do nepopravljivih posledic.
Njena pripoved razkriva klavstrofobijo zakonskega življenja in temno plat materinstva, rane, ki jih puščajo laži, ter nejasne meje med ljubeznijo in zamero. Natalia Ginzburg v kratkem, temačnem in psihološko bogatem romanu brez odvečnega olepševanja in sentimentalnosti, vendar z jasno ostrino in čustveno natančnostjo osvetljuje skoraj neizogibno logiko pripovedovalkinega dejanja ter ustvari pretresljivo podobo razkrajajočega (se) odnosa. Njena pisava, ki jo bogati edinstvena neposrednost, še danes odmeva kot močna literarna zapuščina.
