Dr. Ljubomir Erić (1936) je psihiater, psihoanalitični psihoterapevt in dolgoletni profesor na Medicinski fakulteti v Beogradu. V svojih delih se ukvarja s preučevanjem stanj strahu, spolnih motenj in psihopatologije pozne adolescence, kot tudi z uporabo psihoanalitične psihoterapije za zdravljenje tovrstnih motenj. Ukvarja se tudi s preučevanjem psihologije i psihopatologije likovnega ustvarjanja.
“Anna O. je bila dvajsetletno dekle, ki jo je Breuer s pomočjo hipnoze zdravil 18 mesecev v obdobju med leti 1880 in 1882. Trpela je za velikim številom različnih telesnih in psihičnih motenj, kot so krčenje in anestezija desne roke, oteženo premikanje oči, motnje v vidnem polju, nezmožnost držati glavo pokonci, nervozni kašelj, gnus do hrane, nezmožnost piti vodo kljub žeji, nezmožnost razumeti in govoriti v materinem jeziku motnje zavesti v obliki zmedenih stanj in odsotnosti. Motnje so trajale okoli dve leti in so skoraj popolnoma onemogočale normalno delovanje dekleta. Začele so se v času, ko je pacientka negovala bolnega očeta, ki je tudi hitro umrl. Njeno zdravljenje je potekalo tako, da je pacientka s pomočjo Breuerja padala v stanja avtohipnoze, v katerih se je spominjala dogodkov, ki so izzvali simptome.” (Izsek iz knjige)
