Dr. Ljubomir Erić (1936) je psihiater, psihoanalitični psihoterapevt in dolgoletni profesor na Medicinski fakulteti v Beogradu. V svojih delih se ukvarja s preučevanjem stanj strahu, spolnih motenj in psihopatologije pozne adolescence, kot tudi z uporabo psihoanalitične psihoterapije za zdravljenje tovrstnih motenj. Ukvarja se tudi s preučevanjem psihologije i psihopatologije likovnega ustvarjanja.
“V izogib Symingtonove triade pri delu s psihopati – sodelovanje, utajitev in obsojanje – je sprva namesto obsojanja treba zlu gledati naravnost v oči. Analitik se ne sme umikati pred temačnostjo in grozo pacientovih impulzov, niti pred neustreznostjo njegovih notranjih objektov. V transferju se analitik ne sme umikati pred tistim, za kar pacient ve, da nam ni všeč in da ga celo sovražimo zaradi njegovega neusmiljeno krutega in pogosto surovega ravnanja z nami, s svojimi objekti in s samim seboj. Nujno se je treba izogniti sodelovanju s psihopatijo pacienta ali utajitvi njenega obstoja in teže, namesto tega pa je potrebno v pacientu brez sentimentalnosti najti prijateljske občutke in zametke upanja.” (Izsek iz knjige)
Mnenja
Zaenkrat še ni mnenj.