Dr. Ljubomir Erić (1936) je psihiater, psihoanalitični psihoterapevt in dolgoletni profesor na Medicinski fakulteti v Beogradu. V svojih delih se ukvarja s preučevanjem stanj strahu, spolnih motenj in psihopatologije pozne adolescence, kot tudi z uporabo psihoanalitične psihoterapije za zdravljenje tovrstnih motenj. Ukvarja se tudi s preučevanjem psihologije i psihopatologije likovnega ustvarjanja.
“Velika depresivna motnja je oblika motnje razpoloženja, katere bistvena značilnost je depresivno razpoloženje ali izguba interesa ali zadovoljstva v skorajda vseh aktivnostih, ki traja najmanj dva tedna. Poleg tega mora po DSM-IV-2000TR pacient v istem obdobju izraziti pet ali več simptomov, med katerimi so najpomembnejši: depresivno razpoloženje tekom večjega dela dneva, zmanjšan interes in zadovoljstvo, precejšnja pridobitev ali izguba telesne teže, nespečnost ali pretirana potreba po spanju, zmanjšan nadzor nad telesnimi gibi, utrujenost, občutek nevrednosti ali krivde, nezmožnost razmišljanja ali koncentracije, razmišljanje o smrti ali samomoru. Poleg tovrstnih psiholoških težav se pogosto pojavijo tudi fizični simptomi, kot so glavobol, trebušne motnje in pospešeno bitje srca. Pri nekaterih pacientih celo najlažje delo zahteva velik trud, problem pa jim predstavlja že samo gibanje.” (Izsek iz knjige)
