Ko je 6. avgusta 1945 padla na Hirošimo prva atomska bomba, so dogodek komentirali vodilni nemški jedrski fiziki na čelu z Wernerjem Heisenbergom in Carlom Friedrichom von Weizsäckerjem. Take bombe za Hitlerja ne bi nikoli izdelali, zato so že leta 1942 poskrbeli za zavlačevanje ustreznih projektov.
Šestdeset let pozneje je berlinski zgodovinar Rainer Karlsch obnovil resnično dogajanje. Do danes le malo znane skupine raziskovalcev so iskale lastne poti za izdelavo reaktorja ter razvijale majhno termonuklerno bombo. Kljub uspešno opravljenim poskusom je postalo jasno, da nemško »čudežno orožje«, o katerem je Hitler od poletja 1944 vse pogosteje govoril, ne bo več moglo odločiti izida vojne. Zato sta konec marca 1945 Himmler in Speer ustavila projekt, ki je potekal pod vodstvom SS.
Med izjemna avtorjeva odkritja spadajo tedanja poročila o raziskavah, konstrukcijski načrti, zračni posnetki, dnevniki sodelujočih znanstvenikov, kot tudi poročila ruskih in ameriških vohunov. Ne nazadnje so dokazi podprti s fizikalnimi analizami tal in podrobnimi meritvami.
»Hitler je imel bombo. Nemški znanstveniki so med drugo svetovno vojno razvijali atomsko orožje. Tukaj prikazani rezultati napornega in vztrajnega raziskovanja Rainerja Karlscha jemljejo dih bralstvu. To delo je pomembno za razumevanje znanosti v obdobju Hitlerja – ter nevarnosti zaradi dandanes velike razširjenosti jedrskih orožij.«
Mark Walker, profesor in avtor knjige Die Uranmaschine
