Knjiga je delo »zapisovalca prepovedanih misli«. Govori o moškem, ki ga po prebolelem raku upokojijo. Zave se, da so mu dnevi šteti. Občutek ima, da mora svojo zgodbo deliti, zato se pri skoraj oseminpetdesetih preseli v sarajevsko predmestje in začne pisati dnevnik, ki se prepleta z jugonostalgičnimi spomini in osebno zgodbo.
Avtor je v Mariboru rojen upokojen učitelj. Oče hčeri in sinu. Dedek vnukinji in dvema vnukoma. Na družinskem dopustu na Korčuli je pri triintridesetih letih, po naključju, imel prvi spolni odnos z moškim.
Tri leta sta z ženo, tudi s pomočjo skupnega ljubimca, psihologov in neskončnih pogovorov, tudi solz, poskušala rešiti zakon. Po ločitvi je šest let živel z moškim, ki mu ga je na internetu pomagala najti bivša žena. Z novim partnerjem sta, vse do njegove smrti, šest let delila gospodinjstvo. Vodila sta gej klube, lokale in savno.
Po tragični partnerjevi smrti se s sinom preselita v London. To obdobje zaznamujejo vzponi in padci, od spanja na klopi v parku pa vse do turneje z bobnarjem skupine AC/DC in druženja z Naomi Campbell ter diagnoze HIV pozitiven in evakuacije nazaj v Slovenijo. Po sedmih mesecih infekcijske klinike in onkologije ga je v deliriju obiskal črni ptič in mu zakrakal: »Pustim ti ostat’, če ‘maš še kaj dat’.«
Ta knjiga, Sarajevski dnevnik, je prvi iz trilogije Rene, zapisovalec prepovedanih misli. Sledijo mu Zagrebški in Beograjski spomini.
