Paramhansa Jogananda se je rodil v Indiji v zadnjem desetletju devetnajstega stoletja. Njegov oče, visok uradnik na železnici Bengal-Nagpur, je svojim otrokom lahko nudil materialno varnost in uspešnost. Vendar je bilo Mukundovo srce usmerjeno v drugo vrsto varnosti in drugo, višjo vrsto uspeha: končno zmago nad nevednostjo z ljubečo povezanostjo z Bogom. Zavrnil je zemeljsko udobje in se začel strogo usposabljati pri enem največjih živečih indijskih gurujev, swami Sri Yukteswarju iz Seramporeja v Bengaliji.
Ljudje se pogosto motijo, ko enačijo duhovno življenje z dolgočasnostjo in previdnostjo. Te zgodbe naj bi pomagale razbliniti to iluzijo. Mukunda je s svojim izostrenim smislom za humor in ljubeznijo do potegavščin svoje bolj umirjene sosede pogosto spravil iz umskih zagat. Osebnost, ki se kaže v teh epizodah, je radoživa, sočutna, otročja, a hkrati odločna, zvesta, globoko zaljubljena v Boga in sposobna se s svojimi prepričanji postaviti po robu svetu.
Te zgodbe so napisane na podlagi resničnih epizod iz mojstrovega življenja približno od šestega do sedemnajstega leta.
Nekatere od njih so Swamiju Kriyanandi povedali Joganandovi sorodniki, druge pa prijatelji iz otroštva. Največ pa mu jih je povedal mojster sam. Pri teh pripovedih sem si privoščil le dodajanje površinskih podrobnosti za pesniški poudarek in občasno združevanje posameznih epizod (prekratkih, da bi bile samostojne) v eno zgodbo.
Paramhansa Jogananda (1893-1952), veliki duhovni učitelj in svetovni učitelj ter avtor klasične Avtobiografije jogija, je s svojimi učenci delil številne fascinantne zgodbe iz svoje mladosti, ki še nikoli niso bile zapisane. Swami Kriyananda je leta 1976 objavil ta zvezek zgodnjih pripovedi o Joganandovem življenju pod naslovom Stories of Mukunda. V tej novi izdaji tega prelomnega dela, ki že dolgo ni bilo več v tisku, Kriyananda s svojim globokim razumevanjem svojega duhovnega učitelja in s povsem novo ponazoritvijo ponovno oživlja Joganandova zgodnja leta. Zgodbe o Joganandovi mladosti so redka poslastica za vse iskalce resnice, še posebej pa za bralce Joganandove vzvišene
Svami Krijananda (rodil se je kot James Donald Walters, 19. 5. 1926–21. 4. 2013) sodi med najpomembnejše duhovne učiteljev načel joge na svetu, ki je leta 1948 pri rosnih dvaindvajsetih postal učenec indijskega jogi mojstra in svetovnega učitelja Paramhanse Joganande (avtorja klasike Avtobiografija jogija).
Na Joganandovo prošnjo je življenje posvetil poučevanju in pisanju ter pomagal drugim okusiti radost in življenje v prisotnosti Boga znotraj nas. V šestdesetih letih je predaval na štirih kontinentih in v štirih jezikih. Njegove televizijske oddaje, avdio in video posnetki govorov in glasba ter številne knjige v osemindvajsetih jezikih so se dotaknili življenja na milijone ljudi.
Najbolj je znan kot ustanovitelj in duhovni vodja vasi Ananda Village (ustanovljene leta 1968) v bližini Nevada Cityja v Kaliforniji, ki slovi kot ena najuspešnejših alternativnih življenjskih skupnosti na svetu.
Svami Krijananda je iz stare tehnike radža joge ustvaril nadvse praktično in v hipu koristno tehniko za različne ljudi, ki se lahko uporablja iz dneva v dan. Njegove knjige in spisi pokrivajo skorajda vsaka področja človeškega udejstvovanja, vključno z duhovnostjo v poslovnem svetu, vodenju, izobraževanju, umetnosti, življenju v skupnosti in znanosti. Napisal je izčrpne komentarje k Bibliji in Bhagavad Giti.
Krijananda je napisal približno 150 izdanih knjig in zložil več kot 400 glasbenih del, ki so jih skupaj prodali v več kot treh milijonih izvodov. Nekaj knjig je bilo izdanih v 28 jezikih, nekatere pa se prodajajo v 90 državah. Predaval je v različnih državah po svetu. Poleg angleščine je govoril italijansko, romunsko, grško, francosko, špansko, nemško, hindujsko, bengalsko in indonezijsko.
Leta 1973 je Krijananda razvil sistem za izobraževanje otrok, imenovan Vzgoja za življenje. Šole Education for Life navajajo, da ponujajo razvijanje značaja, akademske dosežke in moralo. Šolski kurikulum je ekumenski in pouku lahko prisostvujejo učenci vseh verskih okolij. Šole so v Seattlu v Washingtonu; Portlandu, Oregonu, v Palo Altu in Nevada Cityju v Kaliforniji (vsi ZDA); v Italiji pri Assisiju; ena je bila pred kratkim (2009) ustanovljena v Gurugramu v Indiji. Tudi druge šole sprejemajo učni načrt in ideale izobraževanja za življenje. Krijanandove izobraževalne ideje so navdihnile tudi Ananda College, univerzo za jogo, kot si jo je zamislil Paramahansa Jogananda.
Kot odpovednik (renunciant) je življenje posvetil služenju drugim. Avtorske pravice za njegove knjige in glasbo je prepustil skladu. Licenčnine so bile usmerjene v financiranje širjenja Krijanandovih naukov. V starejših letih ni prejemal plače ali štipendije in je bil odvisen od donacij za vse svoje potrebe, vključno s hrano, stanovanjem in z zdravstveno oskrbo.
Leta 1997 je po uničujočem potresu v deželah Umbrija in Marke, ki je poškodoval velika območja okoli Assisija v Italiji, vključno z baziliko sv. Frančiška, v zbiralni akciji Upanje in domovi za Italijo zbiral sredstva za pomoč pri obnovi domov. Pozival je k uporabi lesa za gradnjo namesto kamnitih gradbenih materialov, s čimer bi zmanjšali število smrtnih žrtev v kasnejših potresih.
