Dom je tipično afriško dvorišče z vso potrebno in nepotrebno kramo, drevesi, živalmi in seveda ljudmi. Na koncu je tradicionalna skupna kopalnica pod milim nebom, vendar je lepo nadgrajena s straniščno školjko namesto samo luknje v tleh. Na dvorišču na veliki plastični rogoznici in okoli nje na pletenih stolih sedijo ženske. Vse so videti prijazne. Malijskih žensk se včasih malo bojim, ker te znajo v momentu nadreti ali pa so lahko videti nezainteresirane in zaničljive.
Seveda ne vse, in te tukaj so videti prijazne. Pomaga tudi, da je Gérard njihov prijatelj, jaz pa njegova gostja. Ena si z velikim nožem čisti ostanke kane s stopal, druga češe lasuljo v naročju in si jo potem vešče namesti na glavo. Še bela bluzica in torbica; v službo gre. Gérard se objema in poljublja vsepovprek.
O knjigi:
So knjige in so Knjige.
Pri prvih piše um, pri slednjih ubeseduje srce. V čem je razlika? Težko povem, ampak začutiš, ko bereš Afriški dnevnik neke belke avtorice Tine Sovič. Nekaj neotipljivo pristnega in iskrenega je v Tininem načinu ubesedovanja. Kot te zmore s svojim igranjem afriške djembe ali buče ritmično pospremiti v strastni, divji del tvojega bitja, tako te z besedami popelje med različne kulise malijske realnosti tako doživeto, da si dejansko tam z njo. Ob tem spoznaš obraze Afrike, kakor jih je avtorica – pravzaprav njena »literarna verzija« Klara – doživljala na enem od svojih obiskov te celine. Kaj jo poslalo na pot?
– mag. Mea Valens
Tina Sovič je glasbenica, poučuje afriška tolkala in organizira mednarodni glasbeni projekt Maribum Afriqui. Njeno glasbeno ustvarjanje je povezano predvsem z zahodno Afriko. Igra (se) v različnih glasbenih zasedbah, glasbeno sodeluje v lutkovnih in drugih predstavah.
Mnenja
Zaenkrat še ni mnenj.