… kako bi mogel svet trajati dlje od mene, ko vendar nisem jaz izgubljen v njem, temveč je on zajet v meni …
V senci cvetočih deklet je druga knjiga iz cikla Iskanje izgubljenega časa, ki obsega sedem romanov. V njih spremljamo glavnega junaka Marcela, njegovo družino in francoske petičneže, med katerimi se giblje, včasih bolj, drugič manj spretno. Svet, ki ga obdaja, opazuje s skrajno natančnostjo; naj gre za oprezanje za kulisami zunanjega blišča ali izpostavljanje slabosti znancev. Sčasoma v laskanju ugleda hinavščino in prazno govoričenje, ljubosumje pa prepozna kot katalizator ljubezni. Prej kot sledenje strnjeni naraciji je branje Proustovih romanov gurmansko doživetje, študij etimologije in likovne umetnosti, obiskovanje predstav in vrvež salonskega življenja, predvsem pa pisateljevo vztrajno iskanje utehe v čutnih užitkih in hrepenenje po lepoti.
Marcel Proust (1871–1922) velja za velikana svetovne književnosti, naslednika francoskih realistov in znanilca moderne proze 20. stoletja. Po mladostnih poskusih, med katere sodi v slovenščino prevedena zbirka Radosti in dnevi, je pri petintridesetih začel pisati Iskanje izgubljenega časa. Ta je nastajal do njegove smrti. Pariški saloni in obmorska letovišča so predstavljali Proustov resnični kot tudi literarni poligon. Pečat je pustil zlasti s podrobnimi opisi stvarnosti, pravzaprav evokacijami preteklih časov in prostorov, ki za posameznika niso ne zunanji in ne minljivi.
